Objavil/a: Andrej Babič, sobota, 10. februar 2018
Zimska vaja iskanja ponesrečenih ZatrnikKar precejšnje število gorskih reševalcev iz gornjesavskih postaj (Rateče, Kranjska Gora, Mojstrana, Jesenice) in kolegov iz avstrijskega Beljaka se nas je v soboto zbralo na skupni zimski vaji. Na vajo so bili vabljeni tudi reševalci iz Bohinja, ki so se zaradi drugih obveznosti opravičili in reševalci iz GRS Radovljijca, ki pa se vaje niso udeležili. Namen vaje je bil izvesti iskalno akcijo v zimskih razmerah, s poudarkom predvsem na organizaciji takšne iskalno-reševalne akcije, ki vključuje pripravo, izvedbo in analizo. Prvotno predvidena lokacija na južnih pobočjih Golice je bila zaradi velikih količin novozapadlega snega teden prej, prestavljena na varnejše področje Hotunjskega vrha nad Zatrnikom. Zbrali smo se na postaji GRS Jesenice, kjer je bila izvedena priprava na delo. Vsem akterjem so bile razdeljene naloge in vodjem posameznih aktivnosti predstavljen scenarij. Za izvedbo vaje s poudarkom na organizacijskem delu smo se odločili zaradi preteklih, ne najboljših izkušenj s tega področja. Ponavadi želimo biti vsi najbolj pametni in najglasnješi, namesto da bi se najprej natančno razdelile naloge in s tem tudi odgovornosti posameznikov. Nekaj več začetne priprave na koncu zagotovo rezultira v učinkovitejši in posledično hitejši izvedbi reševalne oz. iskalne akcije.
Na Zatrniku je svoje delo najprej opravila predhodnica, za njo pa še glavnina reševalcev. Lepo je bilo videti usklajeno delovanje vseh skupin, kljub morda nekoliko različnim pristopom po posameznih postajah in kljub jezikovni barieri, ki nam dejansko ni predstavljal nobenih težav. Sistem se je nekoliko razrahljal le po nekaj urah iskanja, ko nikakor nismo uspeli najti še zadnjega ponesrečenaca. Po nekajminutnem neorganiziranem in seveda neučinkovitem iskanju, smo se ponovno organizirali in kaj hitro našli tudi zadnjega ponesrečenca.
Sledil je še zaključek akcije in analiza opravljenega na postaji GRS Jesenice. Čisto za konec pa še malo neformalnega druženja ob prigrizku in pijači.
Na koncu lahko ugotovimo, da smo kljub temu, da je na vaji sodelovalo 46 reševalcev, lahko natančno pregledali dokaj majhno področje. V primeru nesreče nekoliko večjih razsežnosti (npr. snežni plaz), bi bila za učinkovito delo potrebna precej številčnejša ekipa, zato bi tovrstno sodelovanje vsekako moralo postati pravilo in ne le izjema, o čemer nam zagotovo veliko več lahko povedo naši avstrijski kolegi.
|
|
