Objavil/a: Andrej Babič, nedelja, 8. marec 2020
Hinteregger Sonblick (2515 m)Plan je bil drugačen, a na koncu se je izteklo, da se bolje skoraj ne bi moglo. Z Igorjem sva se dobila zjutraj na Hrušici. Prvotni plan je bil Strasskopf nad Lienzem, a ker sva ostala sama, sva začela razmišljati o kakšni bližji varianti. Ker so bile prejšnji dan na spletu objave o dobrih razmerah na Gmeinecku in predvsem o tem, da se po cesti da pripeljati skoraj do avta, nisva dolgo razmišljala. Že decembra sva imela v planu ta vrh, a sva ga preložila ravno zaradi ceste, saj je takrat nekdo na najino srečo objavil, da je cesta kopna skoraj do Kohlmaierhütte. Tokrat sva pri koči zadovoljno ugotovila, da je gaz v najini smeri potegnjena, kar nama je privabilo nasmešek na obraz, saj si nekajurnega gaženja nisva ravno preveč želela. Malo manj sva bila zadovoljna nad razmerami, saj je sneg prekrivala skorja in to tista najbolj zoprna. Pa sva se tolažila, da če že smučarija ne bo OK, je pa vsaj ambient enkraten. Z višino so se nama tudi usta ponovno razlezla v širok nasmešek. Skorja je namreč izginila, obstajal je le še prvovrsten pršič, pa še veliko ga je bilo.
Z vrha sva štartala okoli 12. ure, kar se je izkazalo za optimalen timing. Zgornji del v čudovitem pršiču. Skorjo, ki nama je ob vzponu nekoliko zagrenila razpoloženje, pa je med tem časom sonce dobesedno stopilo. Ostal je čudovit, nekoliko bolj gost sneg, ki pa je omogočal enkratno vijuganje, brez kakega silnega napora in tako vse do pod Kohlmaierhütte, kjer se je najina pot združila s tisto iz Gmeinecka. Sledilo je še 4 km rodea po cesti, kjer se sicer vmes že nakazujejo manjše kopnine, a midva sva jo odnesla brez vsake praske.
Lepa, niti ne tako kratka, predvsem pa samotna tura, saj se večina odloča za bližnji Gmeineck, medtem ko sva v teh koncih naštela vsega skupaj 11 smučarjev, z nama vred. |
|
