Društvo GRS Jesenice


Objavil/a: Manca Klinar, ponedeljek, 22. avgust 2016

Z NŠG prek Briancona na VDV

Tandara-Mandara z Anjo pred dopustom, Briancon (frojde) z Marinko, Alešem in Maretom, lenobni Krk in DKV po dopustu :)
Že julija, en Ddan po službi, sva z Anjo uživali na severni strani Nad Šitom glave. Tandara-Mandara brez štrika nad glavo je zaradi lenosti Anjinih plezalk pripadla meni, razlog za veselje in za nazdravt pa je bil celo smer prisoten smeh Potem dopust. Če imaš srečo, ti soplezalca zrihta soplezalka kul In smo šli. V Briancon. Kamp La Verger na drugi strani Briancona je bil precej toplejši kot tisti (sicer bolj prostoren - morda zato več hladu kaže jezik) pred Brianconom. Ko smo se malo naspali, smo šli frikat v bližino kampa (Casse de Prelles), fletne smeri. Naslednji dan v granit, Ailefroide. La Bonne Poiree je štela 200 m, navrtana, spust po smeri. Zjutraj je še deževalo, zato je bil delček smeri moker (na srečo ni bil moj cug v zadregi) Naslednji dan smo si privoščili lepotico Riviere Kwai v Orage d'etoiles. Ena punca je na začetku malo štrikala v sosednji smeri in se 'ušunjala' v našo smer, zato sva z Maretom malo pohitela in se zrinila naprej. Kasneje je lezla precej hitro, zato se je bilo treba kar trudit, da punca ni čakala nedolžen. Smer je krasna, sem se spomnila na to, ko včasih rečemo za kakšno smer: Oh, kako bi bilo fajn, če bi bilo še kakšnih 300 ali več metrov. No, v tej je bilo skoraj vseh 500 lepih :) Tudi spust med 'žbunjem' in roglji je uspel brez nevšečnosti. Naslednji dan smo kao frikali, ampak, če si len, si pač len. Zlezeš 4 smeri v dveh plezališčih in se greš kopat v jezerce kul Prejšnji dan planiran Pilier du levant je nato le prišel do svoje šanse, jaz pa tudi. 200 m, tudi malo previska, pa platk, pa ročkanja po robu (razku), jahanja smeh odvisno od navdiha, hihi. Lepa smer, spet s sestopnim spustom. Tokrat je bilo kar precej toplo (vse te smeri so bile obrnjene na jug mežik). Da ne bi preveč trpeli v vročini, smo se šli naslednji dan shladit v in na hrib, visok 2929m. Le Rouchon. Cesta do tja je zaprta med 8. in 16. uro, vozi pa kombi/bus (povratna 6 eur po glavi). Lahko greš frikat, ali pa zlezeš Prise Surprise, 220 m svetlečega gabbrota na levi strani hriba, gledano z juga (hecni občutki, ko lezeš po tem kao glancu). Dol je sestop, lahko pa tudi abzajlaš, ker so na desni strani hriba tudi smeri. Nostalgija po apnencu je povedala svoje, Le Gran Diedre pa tudi. Spodaj zglancana (smer za srake - ni vse zlato, kar se sveti kaže jezik), zgoraj bolj hribovska in malo manj zglancana, vsega skupaj ene 200 m - s spusti po vrvi, ko končaš. Dva sta kar vratolomna (ala z Medota v Ospu). Za zadnji plezalni dan smo si izbrali smeri, kjer nam je kar malo nohtalo, a je bilo vseeno fajn. Hlad je naredil plezarijo malo težjo, a Chemin du Roy je bil cilj, vreden občasnega pihanja v prste. Njegova 200 metrska Du miel et des abeilles pa tudi. Razgled s sestopa tudi tokrat ni razočaral, posebej proti prelazu Col du Lautaret. Zima, turna smučarija, ja, eno rundo, prosim ... Nadaljevanje dopusta v Dolomite je prestavila slabša vremenska napoved, a se je dalo zamotiti do D sobote, ko je naša Anja dobila nov priimek smeh Izven komada kuča-posao sem ugotovila, da sredina avgusta pač ni čas za frikanje na Krku, da pa severna stena Velikega Draškega vrha v tem času zelo paše. To je do nadaljnjega to kul  Srečno in uživajte tudi ostali nasmeh 

M

P.s. Sem se potrudila in slikala, pripravila fotke, ampak jih ne znam pomanjšatnedolžen, zato galerija pravi, da jih ne bo vzela nagubano čelo Naslovna je Anjina mežik
http://grs-jesenice.org/novice.php?pid=85 6. 7. 2022