Objavil/a: Manca Klinar, četrtek, 1. september 2016
Berchtesgadenske Alpe in DolomitiMalo svedrov, malo klinov, malo dobre skale in nekaj malo manj dobre skale, Jubiläumsweg, Sternschnuppe in Tissi :) Na obhodu v tujini, da lahko delim: ne preveč daleč stran (pred Salzburgom, a v Nemčiji) imajo lepe smeri - za tiste, ki jih svedri ne motijo  . Hoher Göll ima lepo Jubilejno smer, z vrha katere abzajlaš (lahko s 60 metrskim enojčkom), Feuerhörndl pa v SZ steni krasni Zvezdni utrinek (tudi z A0 je užitek). Skala dobra, grifi fajni, ne preveč gužve oziroma imaš lahko srečo, da se gužva porazgubi ali porazdeli. Za Jubilejno je dostop udoben, 45 minut, sonce je konec avgusta vstopilo v smeri z vrha okrog enih, pol dveh :) Pri utrinku je bilo sonce še bolj zaspano; tam z vrha sestopiš po potki, zavarovani z jeklenico. Dostop je strma gozdna potka, za uro in pol, se mi zdi.  Potem za ravnotežje malo alpinizma. Torre Trieste v Civetti, Tissijeva smer. Obstajata skica vzpona in skica sestopa (ene 8 ali 9 abzajlov) - obe obvezni  . Skica vzpona deluje špartansko, a je na njej ravno dovolj, da najdeš 'maršruto', kot je treba. Vnema 'klinjenja' je različna, v kakšnem V raztežaju precej klinov, v kakšnem nobenega. Krušljivost v osrednjem delu poskrbi za lepo stopanje in nežno prijemanje, v drugi polovici pa tudi krušljivost izgubi sapo, a le do končnih 100 metrov - tam si da duška. Kar fajna tura, nama je vzela dobroh in fajnih 12 ur (za dostop dobra ura in 15, abzajli dve uri in pol, plezarije 6 ur, pa nazaj po drugi nahrbtnik po soncu in na pivo ter v potok :)). Nedeljska Decima v Moiazzi nama ni bila usojena, dve polžji italijanski navezi sta si vzeli to kot celodnevni projekt. Pa sva si z ljubljanskim Maretom vzela dan kot zabušavanje, začenši s posedanjem na vstopu in opazovanjem neznosne lahkosti štrikanja in druženja zgovornih italijanov na štantih. Skala počaka, se govori  Srečno vsem na vseh poteh!  |
|
