Zjutraj sva bila zelo vesela, da majstrov k hiši ne bo - tako veselje sicer ni običajno, ampak je ravno kontra. Tako sva se odpeljala do Mangartske planine in se čez plaz povzpela do nemarkinrane poti, ki te skozi gozd zložno vodi do Sinjega dola. Po dolu se vzpenjaš med rušjem in se prigrizeš do začetka skalnega sveta na levi strani. Od tu malo prebiraš po skalcah, kjer je najlažje - težje od dvojke pa ni nikjer. Tudi "oprimki" iz rušja pridejo zelo prav , še posebej, ko greš dol. Vrh je samoten, nikjer ni žive duše. Navzdol pa sva vseeno našla na dveh mestih prusik - verjetno od abzajlov. K avtu sva prišla zelo zadovoljna - ampak, majstri naj pa jutri kar pridejo....