Objavil/a: Andrej Babič, nedelja, 31. december 2017, ogledov: 1825Klek | V tako lepem vremenu, bi bil pravi greh ostati doma. Jutranje dolžnosti niso dopuščale zgodnjega odhoda, zato štart iz Planine pod Golico šele malo čez enajsto. Avtomobilov ogromno, da sem komaj uspel parkirati, potem pa na celotni turi skoraj nisem srečal žive duše. |
Mimo cerkve v "graben", kjer malo mencam katero pot bi ubral. Potem se odločim in zavijem levo ter čez nekaj deset metrov desno čez mostiček in mimo kmetije. Ta pot je meni precej ljubša kot mimo Mentna. Pri kmetiji nadenem smuči in nato sprva po kolovozu, vmes še enkrat za čez manjši potoček snamem smuči, naprej čez travnike pa je šlo kljub skromni snežni odeji brez snemanja. Pri plotu se držim desne variante mimo lovske koče in čez Javorje, ki mi je za vzpon bolj simpatična kot mimo molzišča.
Bilo je izredno toplo, zato se je iz smrek, ki so bile bogato obložene s snegom, kar pošteno vsipalo. Po pravici povedano, bi dežnik ali pelerina prav prišla, ker pa nisem imel ne enega ne drugega, sem iz gozda prisopihal že pošteno moker. Tudi sicer je bil sneg precej južen, kar je nakazovalo na to, da se pri spustu ne bo ravno prašilo za menoj. Ob lepo speljani špuri in čudovitih razgledih, so mi misli odtavale k spominom na prijatelja Cvetota, ki smo ga včeraj pospremili na zadnji poti k večnemu počitku v rodni vasi Bača pri Podbrdu. Ja Cveto je bil resnično človek z veliko začetnico, zato ni čudno, da sem na turi nehote podoživel številne lepe trenutke, ki smo jih skupaj preživeli. Cveto hvala za vse.
Z vrha spet dilema ali levo ali desno, pa sem ubral kar srednjo varianto, s tem da sem ves čas težil malo proti desni, kar me je pripeljalo na vrh travnika Jeseniške planine. V glavnem že precej gost, deloma tudi moker pršič, ki pa je kljub vsemu omogočal lepo smuko. Na nekaj bolj senčnih mestih pa se je tudi tisti pravi pršič še našel. Pod planino že vse razrito. Do molzišča v glavnem sledim kolovozu, potem je treba do plota peš, nato pa je sledilo še malce pretepanja s smrečicami in vejami v bolj kot ne zaraščenem terenu. Ker je snega za brezskrbno vijuganje občutno premalo, sem v glavnem izkoriščal utrjene površine včerajšnjih in današnjih predhodnikov, ki jih očitno ni bilo malo. Brez večje škode za smuči sem prismučal do izhodišča. Dejstvo pa je, da ga nekje pod 1300 m manjka še nekaj deset centimetrov.
Ker se staro leto izteka, želim vsem v prihajajočem obilo vsega lepega, za začetek vsaj to, da bi se zimska pravjica še kar nadaljevala.Fotogalerija
|
Avtor/ica: Andrej Babič
Klek |
|
|
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Pozabljeno geslo
Člani društva
RSS kanali
Fotogalerija
Video galerija
