Objavil/a: Andrej Babič, sobota, 19. marec 2016, ogledov: 1928

Ker naš namen ni bilo nabiranje dodatne kondicije s kakšnim hitrim tempom in nabiranjem prehojenih in presmučanih višinskih (kilo)metrov, smo vzpon začeli z udobnim gondolskim prevozom na dobih 1900 m višine. Lagoden vzpon na Mallnock in nadaljevanje po grebenu na Klomnock, je minil res hitro. Zaradi takšnega tempa, čudovitih razgledov in skoraj brezvetrja, so na svoj račun tokrat prišli tudi naši fotoaparati.

Snega v teh koncih ni niti približno tako veliko kot pri nas, zato pa je sneg že lepo predelan in je bila smučarija res enkratna. Kljub temu, da smo z vrha odsmučali okoli poldneva, ko je sonce najbolj pripekalo v naša pobočja, je sneg še držal, odjenjal pa je ravno toliko, da je bilo vijuganje prav lahkotno. Bo pa tako le še kratek čas, še posebej, če se bo nadaljevalo takšno vreme, kot ga imamo ta viken. Južna pobočja znajo kmalu pokazati gola rebra, pa tudi na severnih straneh ne bo kaj dosti bolje. Razen če bo teta zima še kaj pomahala s svojim repom.

Zadovoljstvo na naših obrazih je dalo vedeti, da smo tokrat zadeli "žebljico na glavico" in padla je soglasna odločitev, da jutri pridemo še enkrat. Železo je treba kovati dokler je vroče.