Na večini področij je snežna odeja sorazmerno stabilna.
Samo na zelo redkih strmin pobočjih in predvsem ob dodatni obremenitvi; možni so zgolj majhni spontani snežni plaziči in osipi.
Na splošno varne razmere, potrebna je običajna previdnost
2-ZMERNA
Na posameznih, dovolj strmih pobočjih je samo zmerno stabilna (ta območja so v Poročilu posebej opredeljena in opisana), drugod pa sorazmerno dovolj stabilna.
Predvsem na v Poročilu posebej izpostavljenih pobočjih pri velikih dodatnih obremenitvah (npr. hoja ali smučanje posameznika ali skupine prek takega pobočja, teptalec snega, ipd.). Obsežnejših spontanih plazov še ne pričakujemo.
Glede na upoštevanje in poznavanje lokalno bolj izpostavljenih območij, so razmere na splošno še dovolj varne. Opozorila upoštevajte predvsem na večjih strminah in na pobočjih, katerih podrobnosti so v Poročilu še posebej izpostavljene (orientacija, višinski pas, idr.).
3-ZNATNA
Na številnih dovolj strmih pobočjih je le slabo do zmerno stabilna.
Že pri manjši dodatni obremenitvi na pobočjih, ki so v Poročilu posebej izpostavljena. V nekaterih razmerah je možno lokalno tudi spontano proženje srednje velikih in posamično tudi velikih snežnih plazov.
Potrebne so nekatere dodatne izkušnje in znanja pri presoji pred snežnimi plazovi varnih območij, ki so že delno omejena. Upoštevajte tudi nevarnost snežnih plazov na potencialno ogroženih območjih.
4-VELIKA
Na večini strmih pobočij je odeja slabo stabilna.
Na dovolj strmih pobočjih že pri manjši obremenitvi. Ob določenih razmerah je možno tudi spontano proženje številnih manjših in ponekod tudi večjih plazov.
Potrebne so številne dodatne izkušnje in znanja ter podrobno poznavanje lokalnih razmer pri presoji pred plazovi varnih območij, ki so že zelo omejena. Izogibajte se gibanju prek strmejših pobočij in grap (žlebov) ter njihovih podnožij in zavetrnih strani vzpetin.
5-ZELO VELIKA
Splošna nestabilnost snežne odeje.
Pričakujemo lahko številne srednje velike in mnoge velike spontano utrgane plazove, med njimi tudi tiste v zmernih strminah.
Gibanje v takih razmerah je na splošno zelo oteženo, zato ga odsvetujemo. Omejeno je le na položnejša območja, ki so vdovolj odmaknjena od ustaljenih poti snežnih plazov.
NAJVEČ NESREČ V SNEŽNIH PLAZOVIH SE ZGODI PRI NEVARNOSTI 2. IN 3. STOPNJE!
NUJNA OPREMA:
Plazovna žolna, plazovna sonda in snežna lopata.
Mobilni telefon, komplet prve pomoči, baterijska svetilka.
Cepin, dereze.
Uporabljajte KAKOVOSTNO opremo, S KATERO ZNATE RAVNATI!
NAJBOLJ NEVARNI DEJAVNIKI ZA NASTANEK PLAZOV:
Veliko novozapadlega snega.
Nagib pobočja med 30 in 50 stopinj,
gladka površina pobočja (trava, zemlja, skale),
nenadna otoplitev,
dodatna obremenitev snežne odeje z našo težo,
lokalni nanosi snega, ki nastanejo zaradi močnega vetra.VIDEO SNEŽNI PLAZ
Dnevi varstva pred snežnimi plazovi (DVSP) so organizirani vsako leto, ponavadi v januarju; preverite na: www.grzs.si
UKREPI OB NESREČI:
Ohranite mirno kri.
Preden karkoli storite, pokličite 112.
Hitro preglejte plazovino, predmetov ne odstranjujte.
Odkopljite delno zasute.
S plazovno žolno iščite ponesrečence.
S plazovno sondo natančno določite mesto zasutja.
Pazljivo odkopljite zasutega in mu očistite dihalne poti.
Nudite prvo pomoč, pri tem ravnajte, kot da je zasuti hudo poškodovan.
KO KLIČETE NA ŠTEVILKO 112, SPOROČITE:
KDO kliče, KAJ se je zgodilo, KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev, kakšne so POŠKODBE, kakšne so OKOLIŠČINE na kraju nesreče, kakšno POMOČ potrebujete.
SOCIALNA OMREŽJA Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.
Pozabljeno geslo
Člani društva
RSS kanali
Fotogalerija
Video galerija
