Gruzija 2025

Naš prvi domek v Mestiji

Ko se namestimo v Mestiji gremo na nasprotni hrib. Ob smučišču do vrha Zurudija, pa na pivo v gostilno.

Prva tura proti prelazu Lahla. Za hrbtom nas je celo pot spremljal pogled na Ušbo.

Južne vesine so se spontano plazile, zato izberemo desno varianto čez rob na Z stran. Najprej povečamo razdaljo zaradi varnosti, nato ta hitri pobegnejo..., jaz crkavam v ozadju.

Panorama s cilja prvega dne. Ušba z južne strani.

Proti dolini še malček navkreber, potem skozi gozd

Na cilju še napolnimo steklenice z Radensko (no, tu ji rečejo drugače).

Druga tura je bila proti prelazu Guli, štartamo na koncu vasi Mazeri

Razgled na Ušbo z druge strani (bolj vzhodne) z današnjega cilja

Na spustu si ogledujemo cilj naslednjega dne - kopasti hrib na sredini

Tretja tura - hrib kot en hrib, pojma nimam kako se mu reče. Mogoče zato, ker sem doma celil žulje.

In razgled na Ušbo še s tretje strani.

Za četrto turo se preselimo dobro uro vožnje stran v Ushguli. Namestimo se v edinem "hotelu" v spodnji vasi, nato pa gremo na hrib, ki se vidi v ozadju.

Štart je takoj čez reko za vasjo, enako velja za šesto turo.

Na vrhu smo bili delno v oblakih, pa zato razgledi niso bili bog ve kakšni... Se je pa videlo v dolino, ki je bila izhodišče za peto turo.

Na koncu vasi parkiramo, nato smo kar nekaj časa pretepali ravnino, preden smo zavili levo v hrib.

Po navadi je tako, da višje kot greš, lepši so razgledi. Plaz na nasprotnem hribu je dan prej na žalost vzel življenje španski turašici.

Šara (Shkahra) in njena 2000m visoka stena se nam je na vrhu na žalost skrila

Malica paše vedno, sploh pa na vrhu

Soavtor knjige je bil naš vodnik Shako. Z norveškim piscem sta nekaj let vandrala po Svanetiju poleti in pozimi. Izšla je v angleščini in norveščini. Piše o zgodovini dežele, avtorja in njegovih prednikov, ter neskončnih možnosti vandranja.