Okraski, foto: Igor Zalokar
Trojčki, foto: Andrej Babič
Večerno sonce
Razgled, foto: Igor Zalokar
Akcija
Očak s podaniki, foto: Andrej Babič
Sobivanje, foto: Igor Zalokar
Julijci na dlani, foto: Andrej Babič
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Vlado Hlede, Andrej Babič, petek, 25. november 2016, ogledov: 1826

Ciril Cencelj (1927 - 2016)

Prejšnji teden nas je potiho zapustil Ciril Cencelj, dolgoletni član GRS Jesenice. Od njega smo se poslovili v soboto 19. novembra na pokopališču v Kranjski Gori.
Cirilu v slovo!

Dragi Ciril, prijatelj, tovariš, prišel je čas za katerega vsi vemo, da je sestavni del življenja. Vemo, da se bomo poslovili od nekoga, ki bo odnesel s seboj vse tegobe in strahote s katerim je bila prepletena njegova življenska pot.

Vendar ni bilo vse tako mračno v tvojem življenju. Mladost si užival na kmetijski posesti v dolini, obdani s hribi in strmimi košenicami, vse do časa, ko se je svet spremenil v smrt in morijo. Niste se sprijaznili, da vam bo okrutni tujec gospodoval. Odpor je bil silen a boleč z mnogimi žrtvami. Spoznal, preživel si vse strahote te vojne, katere ni bilo moč pozabiti.

Z bridkimi iskušnjami si zaživel v svobodi. Odločil si se, da postaneš miličnik. Mogoče je bila prav ta odločitev kasneje usodna, da si našel nekaj kar te je razveselilo. S pričetkom službovanja na Jesenicah, tam krajem petdesetih let si kot vodnik službenega psa našel stike s takratnimi vodniki plazovnih psov gorskih reševalcev iz  Jesenic. Res ste znali takrat, ti, Nac, Cveto, Janez in še kdo. Vaše znanje in izkušenost ni ostala osamljena v lokalnem prostoru, ponesli ste jo širom takratne domovine in si delili bogate iskušnje s sosedi onstran meja. Da Ciril, tvoj odnos in pristop do dela je bila odlika, katera je dokaj pripomogla pri razvoju organiziranega reševanja iz snežnih plazov. Kljub vsemu hudemu  je ostal v tebi kanček humorja in vedrosti, ki je bil še kako koristen pri reševanju takrat, ko je bilo tveganje na skrajni meji ali pa, ko je pela pesem na udarniških. Veš Ciril znali smo ceniti tisto kar si nam zapustil potem, ko se je pot prevesila navzdol in ti ni bilo več dano, da bi prišel med nas ali se podal do naše bajte na katero so te vezali nepozabni trenutki.

Končal bom z mislijo, da se danes poslavljamo od moža, očeta, od tovariša, od nekoga s katerim je bilo vredno sestavljati skupno pot. Počivaj v miru.

 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

© Društvo GRS Jesenice, 2024