Objavil/a: Andrej Babič, sobota, 27. februar 2016, ogledov: 1958

Ob sedmi uri zjutraj smo se na postaji zbrali praktično vsi, za katere je takšna vaja pravzaprav obveza. Najprej kratek posvet in predstavitev poteka vaje, sledilo je zlaganje opreme in naših malenkosti v avtomobile in že smo bili na poti proti Planini pod Golico. Pri Fencu, kljub snegu, s parkiranjem ni bilo težav. Razdelili smo opremo, preverili delovanje "lavinskih žoln" in veselo pot pod noge v smeri koče na Golici. Tam so nas pričakala odprta vrata koče, za kar gre zahvala Hlodu. Tako smo se lahko lepo na suhem pripravili. Tempreatura v koči, ki ni bila kaj dosti višja od tiste zunaj je poskrbela, da so bila UT nosila hitro pripravljena za spust. Na robu pod kočo smo preverili sestavo snežne odeje in pripravili prvi dve sidrišči. Ker nas je bilo veliko, smo se lahko razdelili v štiri skupine, kar je posledično pomenilo hitro in tekoče spuščanje. Sledil je spust za spustom - kar precej smo jih naredili do "grabna" nad spodnjo postajo tovorne žičnice. Za ogrevanje smo na najbolj strmem delu skoka, čez katerega poteka zimska pot na Golico, opravili krajši vmesni dvig ponesrečenca in reševalca.

Namen vaje je bil, da obnovimo znanje iz izdelave sidrišč in vseh postopkov na sidrišču. Ker smo opravili veliko spustov, smo se vsi sodelujoči lahko preizkusili v vseh vlogah na sidrišču, kar pomeni, da je bil namen vaje v celoti dosežen.

Zaključek vaje in kratko analizo smo naredili v prijetnem vzdušju kmečkega turizma Pr Betelu.

Velja pa omeniti, da smo ob preizkusu stabilnosti snežne odeje ugotovili, da je spodnja plast snega popolnoma razmočena, pa tudi zemlja ni pomrznjena. To predstavlja precejšnjo nevarnost snežnih plazov na strmih travnatih pobočjih. Naše domneve so potrdile številne napoke na strmih vršnjih pobočjih Golice, zato ob obisku teh in podobnih predelov, previdnost ne bo odveč.